Podnebna revolucija: ICJ je države razglasilo za zakonite varuhinje podnebja!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Leta 2025 je Meddržavno sodišče znova potrdilo, da imajo države pravno obveznost sprejeti podnebne ukrepe.

Der Internationale Gerichtshof bekräftigte 2025, dass Staaten rechtlich verpflichtet sind, Klimaschutzmaßnahmen zu ergreifen.
Leta 2025 je Meddržavno sodišče znova potrdilo, da imajo države pravno obveznost sprejeti podnebne ukrepe.

Podnebna revolucija: ICJ je države razglasilo za zakonite varuhinje podnebja!

Odločitve glede podnebne politike zadnjih nekaj mesecev ne puščajo nobenega dvoma, da pritisk na vlade po vsem svetu narašča. Meddržavno sodišče (ICJ) je 23. julija 2025 v prelomnem mnenju ugotovilo, da so države dolžne aktivno ukrepati proti podnebnim spremembam. Ta odločitev sledi obsežni kampanji pacifiških otoških držav, ki jih vodi Vanuatu, in je bila sprožena z Resolucijo Generalne skupščine ZN 77/276 iz marca 2023. Sodelovalo je več kot 100 držav in organizacij, zaradi česar je ta izraz najobsežnejši te vrste doslej, saj taylorwessing.com poroča.

Vseh 15 sodnikov ICJ se je strinjalo glede ključnih točk: Boj proti podnebnim spremembam ni zgolj politično priporočilo, temveč pravna obveznost v mednarodnem pravu. Poleg treh dobro znanih podnebnih pogodb – UNFCCC, Kjotskega protokola in Pariškega sporazuma – pravni okvir, ki države zavezuje k preprečevanju velike okoljske škode, tvorijo tudi drugi mednarodni zakoni.

Obveznosti in pravice

Ena ključnih ugotovitev mnenja ICJ je priznanje nove človekove pravice: pravice do čistega in zdravega okolja. Ta pravica ni le bistvenega pomena za druge človekove pravice, ampak tudi poudarja cilj 1,5 stopinje Pariškega sporazuma kot glavni cilj. Poleg tega morajo države pri svojih podnebnih ukrepih upoštevati stroge standarde oskrbe, pri čemer upoštevajo lastne zmožnosti in odgovornosti.

Da izziv ni lahek, potrjujejo tudi sodbe nacionalnih sodišč v Evropi, kot je nizozemsko vrhovno sodišče, ki je zahtevalo 25-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2020, ali belgijsko sodišče, ki je odredilo 55-odstotno zmanjšanje do leta 2030. Ti trendi kažejo, da ICJ podpira široko gibanje za krepitev podnebnih zavez in korporativne odgovornosti.

Humanitarni izzivi na območju Gaze

Kot da podnebni izzivi niso bili dovolj, je ICJ nedavno sprejelo odločitev tudi v drugem občutljivem kontekstu. Opozoril je, da je Izrael kot okupacijska sila dolžan zadovoljiti osnovne potrebe civilnega prebivalstva na območju Gaze. To pomeni, da je treba podpreti dostavo humanitarne pomoči, zlasti prek UNRWA. Kljub ponavljajočim se obtožbam zoper nekatere zaposlene Izrael ni dokazal, da so povezani s teroristično organizacijo Hamas, so sporočili iz ICJ, poroča aljazeera.com.

Ocena ICJ, da stradanja ne bi smeli uporabljati kot metode vojskovanja, je v središču trenutne politične razprave. Medtem ko Izrael uporablja humanitarno pomoč kot sredstvo pritiska na Hamas, mednarodna skupnost razmere na območju Gaze dojema kot humanitarno katastrofo. To ponazarja kompleksnost situacije, ki nima le podnebnih, temveč tudi zelo aktualne geopolitične razsežnosti.

Če povzamemo, trenutne odločitve ICJ vplivajo tako na podnebno politiko kot na humanitarna načela. Vse večje zaveze držav na področju varstva podnebja bi lahko imele daljnosežne posledice tudi za uporabo fosilnih goriv in odgovornost podjetij. V času, ko so globalni izzivi tesno povezani, je nujno, da kot skupnost najdemo rešitve, ki se osredotočajo tako na ljudi kot na naravo.