Zakaj je Palestina tako pomembna in si svet ne more zatiskati oči

Palestina, ki leži v središču Bližnjega vzhoda, deluje kot neopazno, a nepogrešljivo središče globalnih povezav. Zaradi njegove geostrateške lege je ključni dejavnik pri nadzoru nad viri in infrastrukturo, ki tvorijo hrbtenico sodobnega svetovnega gospodarstva. Ugnezdeno med Azijo, Afriko in Evropo leži to območje na stičišču trgovskih poti, energetskih koridorjev in digitalnih omrežij, katerih pomen sega daleč preko regionalnih meja.

Začnimo z energetskimi viri: zaradi bližine najbogatejših svetovnih zalog nafte in tranzitnih poti za izvoz plina je Palestina strateška vroča točka. Čeprav samo območje nima večjih zalog, meji na države in poti, ki določajo svetovni pretok energije. Cevovodi in ladijske poti, ki potekajo po Bližnjem vzhodu, so pogosto le nekaj sto kilometrov stran. Nestabilnost v tej regiji lahko takoj prekine dobavne verige in zviša svetovne cene nafte, kar se bo poznalo prav na črpalkah. Nadzor nad tem območjem pomeni vpliv na stabilnost svetovnih energetskih trgov.

Na drugi ravni ima regija osrednjo vlogo v podatkovnem prometu. Ob obalah vzhodnega Sredozemlja potekajo podmorski kabli, ki prenašajo internetni promet med Evropo, Azijo in Afriko. Te digitalne reševalne linije prenašajo večino svetovnih podatkov – od finančnih transakcij do vsakodnevnih komunikacij. Palestina je zaradi bližine teh kablov in povezanih pristajalnih točk potencialna kontrolna točka. Motnje ali ciljno usmerjeni posegi bi lahko resno vplivali na globalni pretok informacij in prizadeli podjetja in posameznike po vsem svetu.

K temu so dodane še trgovske poti, ki skozi stoletja potekajo skozi Bližnji vzhod in zdaj dobivajo nov pomen v sodobnih gospodarskih koridorjih. Projekti, kot sta kitajska pobuda Belt and Road Initiative (BRI), ki je od leta 2013 vložila več kot trilijon dolarjev v infrastrukturo po vsem svetu, in gospodarski koridor Indija-Bližnji vzhod-Evropa (IMEC), ki je napredoval od vrha G20 leta 2023, ponazarjajo strateško situacijo. Cilj obeh pobud je povezati Azijo z Evropo prek Bližnjega vzhoda – prek železnic, podatkovnih kablov in cevovodov. IMEC, ki ga podpirajo države, kot so Indija, Savdska Arabija in Združene države, je namenjen tudi boju proti vplivu Kitajske v regiji, kot je opisano v analizi Fundacije Carnegie za mednarodni mir ( Fundacija Carnegie ). Čeprav Palestina ni neposredno na teh koridorjih, njen položaj pomembno vpliva na varnost in stabilnost okoliških poti.

Zgodovinski pomen regije kot dela starodavne svilene poti poudarja njeno vlogo povezave med celinami. Danes ta status redefinirajo sodobni infrastrukturni projekti, vendar politične napetosti otežujejo izvajanje. Konflikti, kot je tisti med Izraelom in Iranom, ali nedavni dogodki v vojni med Hamasom in Izraelom od oktobra 2023 so pogajanja o projektih, kot je IMEC, zaustavili. Takšne nestabilnosti v in okoli Palestine neposredno vplivajo na sposobnost preživetja svetovnih trgovinskih omrežij, saj se vlagatelji in države zanašajo na varnost pri pospeševanju več milijard dolarjev vrednih projektov.

Drugi vidik je geopolitična konkurenca, ki jo ti koridorji povečujejo. Medtem ko je Kitajska z BRI dejavna že v 155 državah in je od leta 2016 postala največji tuji vlagatelj na Bližnjem vzhodu, poskuša IMEC ob podpori zahodnih sil ustvariti protiutež. To rivalstvo med velikimi silami, kot sta ZDA in Kitajska, poteka na tleh Bližnjega vzhoda – v središču napetosti pa je Palestina. Kdorkoli tukaj pridobi vpliv, lahko ne le usmerja regionalno dinamiko, ampak tudi pomaga oblikovati globalna razmerja moči.

Kompleksnost teh projektov dodatno povečuje veliko število vključenih akterjev in njihovi različni interesi. Medtem ko so države, kot sta Egipt in Turčija, izključene iz nekaterih koridorjev, mejni spori in vprašanja suverenosti predstavljajo dodatne ovire. Zaradi strateške lege Palestine je potencialni motilec ali posrednik v teh napetostih, odvisno od tega, kdo ima nadzor. Regija torej ostaja šahovnica, na kateri trčijo globalni interesi.

Skozi Egipt, le streljaj od Palestine, se vije ena najpomembnejših rešilnih bilk svetovnega gospodarstva: Sueški prekop. Ta umetna vodna pot, ki povezuje Sredozemlje in Rdeče morje, je bistvena povezava med Evropo in Azijo. Prekop, dolg več kot 193 kilometrov, omogoča neposreden transport blaga in podatkov, ne da bi ladje morale opraviti dolgo in drago pot okoli Rta dobrega upanja. Njena bližina Palestini poudarja strateški pomen regije, saj bi lahko nestabilnosti tukaj neposredno ogrozile varnost te poti.

Sueški prekop predstavlja neprimerljivo prednost za svetovno trgovino. Pot med Arabskim morjem in Londonom skrajša za približno 8900 kilometrov, kar močno zmanjša čas in stroške goriva. Leta 2021 je skozi prekop šlo več kot 20.600 ladij, v povprečju 56 ladij na dan. Te številke ponazarjajo, kako pomembna je vodna pot za svetovni pretok blaga – od surovin, kot je nafta, do potrošniškega blaga. Osupljiv primer ranljivosti te poti je bil incident z ladjo Ever Given marca 2021, ko je kontejnerska ladja blokirala kanal in za več dni paralizirala svetovno trgovino. Takšne motnje kažejo, kako tesno je nadzor nad okoliškimi ozemlji, vključno s Palestino, povezan s stabilnostjo svetovnih dobavnih verig ( Wikipedia: Sueški prekop ).

Poleg transporta blaga igra Sueški prekop manj vidno, a enako kritično vlogo za internet. Podmorski kabli, ki potekajo vzdolž te poti, povezujejo Evropo, Azijo in Afriko ter prenašajo pomemben del svetovnega podatkovnega prometa. Egipt kot neposredni sosed Palestine izkorišča svojo geografsko lego za ustvarjanje učinkovitih povezav med Rdečim in Sredozemskim morjem. Telecom Egypt, edini operater stacionarnega omrežja v državi, upravlja tako imenovani tranzitni koridor TE, ki ima deset različnih kopenskih poti. Ta infrastruktura povezuje pristajalne postaje na obeh morjih in trenutno podpira 15 aktivnih podmorskih kablov, še pet pa jih je v izgradnji. Projekti, kot je kabelski sistem 2Africa, ki pristaja na novih postajah v Port Saidu in Ras Gharebu, poudarjajo vse večji pomen regije za digitalni svet ( Podmorska omrežja: Egipt ).

Geopolitična razsežnost Sueškega prekopa še krepi njegovo strateško vlogo. Od odprtja leta 1869 je bila vodna pot vedno znova prizorišče mednarodnih spopadov in iger moči. Nacionalizacija s strani Egipta leta 1956 je privedla do Sueške krize, prekop pa je med šestdnevno vojno leta 1967 ostal zaprt osem let. Danes ostaja vojaška vroča točka, ki jo uporabljajo mornarice z interesi tako v Sredozemlju kot v Rdečem morju. Medtem ko mednarodne pogodbe zagotavljajo prost prehod, lahko napetosti v regiji te sporazume hitro postavijo na preizkušnjo. Bližina Palestine tej strateški točki pomeni, da bo kakršna koli nestabilnost tukaj povzročila valovanje, ki bo seglo do prekopa in dlje.

Projekti modernizacije poudarjajo nadaljnji pomen kanala. Od leta 2014 so bile izvedene velike širitve za povečanje zmogljivosti z 49 na do 97 ladij na dan. Novi stranski kanali in obvoznice, kot je obvoznica Ballah, olajšajo promet, načrti za dodatne predore in mostove pa naj bi še izboljšali povezljivost. Vzporedno gospodarska cona Sueškega prekopa (SCZONE) spodbuja naložbe z nižjimi tarifnimi stopnjami ter razvojem pristanišč in industrijskih območij. Te pobude kažejo, kako je regija zavezana utrjevanju svojega položaja globalnega središča.

Za podatkovni promet je najnovejši razvoj tako obetaven kot tudi izzivalen. Telecom Egypt je marca 2021 dosegel dogovor z upravo Sueškega prekopa o vzpostavitvi novih kopenskih optičnih poti med Rdečim morjem in Sredozemljem. Ekosistem WeConnect, ki je bil predstavljen septembra 2023, omogoča dostop do obsežne podmorske kabelske infrastrukture Egipta. Toda varnost teh digitalnih povezav je odvisna od stabilnosti celotne regije – dejavnik, ki poudarja pomen Palestine v tem kontekstu.

Predstavljajte si vodno pot, po kateri vsak dan preteče za skoraj 10 milijard dolarjev blaga – Sueški prekop je točno to: nepogrešljiv utrip svetovnega gospodarstva. Ta kanal, ki se nahaja neposredno na stičišču med Azijo, Afriko in Evropo, tvori osrednjo os svetovne trgovine. Zaradi neposredne bližine Palestine je regija ključnega pomena za varnost in stabilnost te ključne poti. Vsak potres na tem območju bi lahko ogrozil pretok blaga skozi prekop in motil svetovne trge.

Že sama količina tovora, ki poteka skozi Sueški prekop, zgovorno pove: leta 2022 so samo kitajske pomorske pošiljke predstavljale 30 odstotkov vsega tovornega prometa skozi prekop. Z uvozom v višini 2778 milijonov ton in izvozom v višini 638 milijonov ton leta 2023 kaže, kako močno je svetovna trgovina odvisna od te poti. Študije kažejo, da lahko enoodstotno povečanje obsega trgovanja v kanalu povzroči 69-odstotno povečanje v naslednjem letu – učinek domin, ki poudarja njegov gospodarski pomen. Kitajske pomorske trgovinske dejavnosti bi lahko prav tako povečale promet preko kanalov za 23 odstotkov, kaže analiza ( Revija za pomorstvo in trgovino ).

Pogled na oskrbo z energijo dodatno ponazarja strateško vlogo. Skozi Sueški prekop gre med 5 in 10 odstotkov svetovnega pomorskega transporta nafte. Vsak dan blokade – kot je nesreča Ever Given marca 2021 – povzroči zamude pri pošiljki 3 do 5 milijonov sodčkov nafte. Takšne motnje neposredno vplivajo na svetovno energetsko industrijo in s tem na cene, kar se na koncu občuti na bencinskih črpalkah. Bližina Palestine tej oporni točki pomeni, da imajo regionalne napetosti ali konflikti tukaj lahko neposredne globalne posledice.

Kitajska pobuda Belt and Road (BRI) še dodatno krepi pomen prekopa. Od leta 2013 je Peking veliko vlagal v infrastrukturne projekte, vključno z energijo, transportom in tehnologijo vzdolž trgovskih poti, ki uporabljajo Sueški prekop. Te naložbe, ki imajo glede na študije 5-odstotni pozitiven vpliv na trgovino preko kanala, kažejo, kako tesno so gospodarski interesi velikih sil povezani s to regijo. Hkrati razvojni projekti na samem prekopu – kot je širitev od leta 2014 – še naprej povečujejo obseg trgovine, pri čemer je enoodstotno povečanje gradbenih projektov povečalo tovorni promet za 3 odstotke. Palestina kot neposredna soseda ostaja potencialni motilec teh ambicioznih projektov.

Sueški prekop ni le trgovska pot, ampak tudi geopolitična šahovnica. Nesreča Ever Given je v središču pozornosti postavila alternativne koridorje, kot je koridor Red-Med, ki bi povezal Izrael z Akabskim zalivom. Takšni projekti bi lahko postali pomembnejši, če bi kanal ponovno zaprli. Načrtovano velemesto Savdske Arabije Neom v bližini tega potencialnega koridorja in normalizacija odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo bi lahko spodbudila naložbe v takšne alternative. Toda stabilnost teh načrtov je odvisna od varnosti v celotni regiji – dejavnik, ki neizogibno pripelje Palestino v igro ( Novice CGTN ).

Povezava med Sueškim prekopom in Palestino se kaže tudi v vojaški razsežnosti. Prekop služi kot strateška točka za mornarice, ki zasledujejo interese v Sredozemskem in Rdečem morju. Zgodovinski konflikti, kot je Sueška kriza leta 1956 ali zaprtje med šestdnevno vojno leta 1967, ponazarjajo, kako hitro lahko regionalne napetosti vplivajo na dostop do te poti. Zaradi geografske lege je Palestina potencialni vir nestabilnosti, ki bi lahko neposredno vplivala na promet po kanalih.

Razvojne strategije za Sueški prekop se morajo nenehno prilagajati, da bodo v koraku z rastjo mednarodnega pomorskega prometa. Širitev prekopa in novogradnje kažejo pozitivne učinke na tovorni promet, še posebej v tretjem in četrtem letu po izvedbi. Toda ves ta napredek je odvisen od stabilnega okolja, v katerem ima Palestina ključno vlogo. Nadzor nad tem območjem ne vpliva le na lokalno dinamiko, temveč tudi na funkcionalnost ene najpomembnejših trgovskih poti na svetu.

Ko pomislite na Sueški prekop, si predstavljajte arterijo, po kateri teče pomemben del svetovne nafte. Ta plovna pot v Egiptu, le nekaj sto kilometrov od Palestine, nosi ogromno odgovornost za globalno oskrbo z energijo. Zaradi njegove strateške lege je pomemben kanal za transport surove nafte in rafiniranih proizvodov med regijami Bližnjega vzhoda, bogatimi z nafto, ter trgi v Evropi in zunaj nje. Bližina Palestine pomeni, da bi morebitni nemiri na tem območju lahko ogrozili varnost te vitalne energetske poti.

Številke ponazarjajo pomen Sueškega prekopa za naftni trg. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil prekop odgovoren za transport 1,7 milijona sodov na dan, kar je takrat predstavljalo približno 10 odstotkov svetovne proizvodnje. Svetovno povpraševanje po nafti je hitro naraslo – z 10 milijonov sodčkov na dan leta 1950 na 20 milijonov leta 1960. Zaradi tega povpraševanja, ki ga je povzročila obnova Evrope po drugi svetovni vojni in porast osebnih vozil, je prekop postal osrednje vozlišče. Danes ostaja njegova vloga ključna, saj pomemben del transporta nafte med Perzijskim zalivom in zahodnimi trgi poteka po tej poti ( Springer: Prevoz nafte skozi Sueški prekop ).

Zgodovinski dogodki kažejo, kako ranljiva je ta pot za regionalne napetosti. Egiptovska nacionalizacija Sueškega prekopa leta 1956 pod vodstvom Gamala Abdela Naserja je povzročila vojaško akcijo Izraela in začasno zaprtje prekopa. Posledice so bile takojšnje: daljše transportne poti okoli Rta dobrega upanja so povečale stroške naftnih tankerjev in za kratek čas vplivale na dobavo zahodni Evropi. Ko so države, kot sta Venezuela in ZDA, povečale proizvodnjo, da bi zapolnile vrzel, je postalo jasno, kako tesno je stabilnost te poti povezana z geopolitičnimi razmerami v regiji. Palestina je kot neposredna soseda v teh konfliktih odigrala vlogo, ki bi lahko vplivala na dostop do prekopa.

Še ena prelomnica je bila šestdnevna vojna leta 1967, ko je Sueški prekop ostal zaprt do leta 1975. V tem času so arabski proizvajalci nafte, kot je Irak, pozvali k prepovedi izvoza v države, ki so podpirale Izrael. Savdska Arabija, Kuvajt in Irak so ustavili dobavo britanskim in ameriškim tankerjem, kar je povzročilo velik pritisk na naftni trg. Zaprtje prekopa ni imelo le gospodarskega vpliva na Egipt, ampak tudi na svetovne cene energije. Naftna kriza leta 1973 je to dinamiko še okrepila, saj se je cena za sod dvignila z 2,90 USD na 12,00 USD – šok, ki je prizadel svetovno gospodarstvo in poudaril odvisnost od stabilnih transportnih poti, kot je Sueški prekop.

Strateški pomen prekopa je bil večkrat preizkušen zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu. Arabsko-izraelski konflikt, ki se je zaostril z ustanovitvijo Izraela leta 1948, je povzročil zaprtje pomembnih naftovodov, kot je pot od Iraka do Haife. Notranji boji za oblast v regiji so povzročili tudi zaprtje Transarabskega plinovoda (Tapline) leta 1975. Tak razvoj dogodkov ponazarja, kako lahko politična nestabilnost v in okoli Palestine vpliva na dostop do energetskih poti, ki potekajo skozi Sueški prekop ali so odvisne od njega.

Odkritje novih naftnih polj v Savdski Arabiji med letoma 1948 in 1955, ki je povečalo proizvodnjo s 60.000 na skoraj milijon sodov na dan, je povečalo odvisnost od Sueškega prekopa kot tranzitne poti. Hkrati so dogodki, kot je nacionalizacija iranske naftne industrije v petdesetih letih 20. stoletja, ki je povzročila embargo 19 milijonov sodčkov na mesec s strani Združenih držav in Velike Britanije, ustvarili nadaljnje pomanjkanje. V tem kontekstu je kanal ostal osrednja točka, katere funkcionalnost je bila odvisna od stabilnosti okoliške regije - dejavnik, ki neizogibno pripelje Palestino v igro.

Povezava med Sueškim prekopom in Palestino se kaže tudi v vojaški razsežnosti. Prekop je bil in je strateška točka za velike sile, ki želijo zavarovati svoje interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti v Palestini lahko hitro vplivajo na varnost te poti, bodisi z neposrednim konfliktom ali prekinitvijo alternativnih cevovodov in transportnih poti. Vsakdo, ki ima vpliv na tem področju, ima ključ do globalne oskrbe z energijo, katere učinki segajo do plinskih črpalk po vsem svetu.

To ni vojna med humanitarci in okupatorji, temveč geopolitični boj za oblast nad nestabilno regijo vzdolž globalno najpomembnejše regije na svetu za svetovno gospodarstvo in varnost podatkov. Kdorkoli nadzoruje Palestino, spodkopava varnost in stabilnost trgovskih poti, prenosa podatkov in energije po vsem svetu.